Otroštvo je France Lombergar preživel na domači Grošanovi kmetiji na Perovem (danes Kovinarska cesta 27), osnovno šolo je obiskoval v Kamniku, nato pa ga je pot vodila najprej na gimnazijo in Fakulteto za agronomijo v Ljubljano, zatem pa v Maribor. Tu sta se mu v zakonu z Metko, roj. Skušek, rodila dva sinova, Janez in Aleš.
Leta 1958 je diplomiral na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani, prakso in specializacijo je opravil na Inštitutu za sadjarstvo v Mariboru ter v strokovnih organizacijah na avstrijskem Štajerskem, v severni Italiji in Nemčiji.V Mariboru je sodeloval pri hibridizaciji in vzgoji novih sort jablan in breskev; operativno je vodil obnovo sadjarstva, uvajal sodobno tehnologijo in tehniko pridelovanja sadja v Sloveniji in bil sadjarski svetovalec v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Makedoniji in Moldaviji. Je soavtor knjige Gosti sadni nasadi (1988). Objavil je nad 30 razprav ter izdelal številne študije in projekte za drevesnice in plantaže.
Leta 1953 se je najprej zaposlil na Inštitutu za sadjarstvo pri uglednem sadjarskem strokovnjaku profesorju Josipu Priolu in deloval v njegovih poskusnih nasadih. S sodelovanjem pri križanju novih sort jabolk, si je med študentski kolegi po slovitem stvaritelju novih križancev prislužil vzdevek "Mičurin (en) s Perovega". Oprijelo pa se ga je tudi ime Lombi, ki ga je med kolegi in prijatelji obdržal vse svoje življenje. Sadjarsko pot je nadaljeval pri Kmetijsko proizvodni poslovni zvezi v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer je zasnoval naše prve sadne plantaže. Že od leta 1959 je kot priznan strokovnjak predaval na Srednji kmetijski šoli in leto kasneje na novoustanovljeni Višji agronomski šoli v Mariboru. Deloval je še na mariborskem Agrokombinatu in bil vodja sadjarske in sadjarsko-pospeševalne službe ter področja drevesničarstva na Kmetijskem pospeševalnem zavodu Maribor.
Sadjarstvu in drevesničarstvu je France Lombergar posvetil vsa štiri desetletja svojega dela. Poglabljal se je predvsem v sortimente, gojitvene oblike ter sisteme sajenja sadnega drevja ter prvi na Slovenskem in med prvimi v Evropi uvedel goste nasade jablan. Deloval je kot načrtovalec, izvajalec in pospeševalec družbenih in kmečkih sadnih nasadov tako doma kot v tujini. Njegova velika zasluga je bila, da je mimo vseh političnih omejitev svojega časa začel razvijati sodobne in donosne sadovnjake tudi na zasebnih kmetijah. V neposrednem stiku z ljudmi je v pridelavo sadja nenehno uvajal novosti, ki jim je sledil iz svetovnih ter domačih dognanj in ohranjal sadjarsko pridelavo v Sloveniji na ravni naprednih srednjeevropskih dežel. Pri vsem tem je bil učitelj, predavatelj, spoštovan in priljubljen svetovalec ter mentor velikemu številu rodov mlajših slovenskih sadjarskih strokovnjakov.
V zahvalo za svoje delo je prejel, tako doma kot v tujini, številna strokovna priznanja, med njimi najvišje - častno medaljo "očeta umne sadjereje" Franca Pirca. Bil je častni član več sadjarskih društev in dobitnik srebrnega grba mesta Maribor. Kmetijski zavod Maribor ga je po smrti počastil z bronasto spominsko ploščo s portretom v avli zavoda, Sadjarsko društvo v Mariboru se je preimenovalo v Sadjarsko društvo France Lombergar. Nekdanji sadjarski sodelavci redno organizirajo Lombergarjeve sadjarske posvete, ki se jih udeležujejo priznani domači in tuji strokovnjaki. Sadjarji po Sloveniji, v zamejstvu in po Evropi so Franceta Lombergarja izredno cenili.
Vnos: HK