Dr. Avguštin Lah se je rodil v Lenartu v Slovenskih goricah. V času druge svetovne vojne je bil leta 1942 zaprt, naslednje leto pa je, kot srednješolec, odšel v partizane. Po koncu druge svetovne vojne se je zaposlil v industriji in javni upravi. Ravnatelj kamniške gimnazije je postal 1952 in ostal na tem delovnem mestu do leta 1958. Najprej je poučeval na gimnaziji Poljane, nato pa je leta 1952 prišel na kamniško gimnazijo, kjer je na začetku poučeval štiri predmete: geografijo, zgodovino, ustavno ureditev in filozofijo. Naslednje leto je kot ravnatelj razvil številne pedagoške in obšolske dejavnosti, vodil številne krožke, npr. delavnico za izdelovanje učil, vezavo knjig, režiral dijaške gledališke predstave. Pod njegovim vodstvom je gimnazija v Kamniku postala žarišče kulturnega, javnega in športnega življenja. Gimnazija se je v tistem času povezovala s kamniškimi podjetji in z njihovo materialno podporo je začela izdajati Kamniški zbornik. Prvi urednik Zbornika je bil prav Lah. Po odhodu iz Kamnika je bil aktiven v družbeno političnih organizacijah. Študiral je ob delu in 1961 diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1964 tudi doktoriral. Od leta 1961 do 1964 je bil predavatelj, od 1964 do 1968 pa izredni profesor na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. Direktor Cankarjeve založbe je bil v letih 1968 in 1969. Znanstveni svetnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bil od leta 1968, predsednik Sveta za varovanje okolja Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bil do leta 2009. V letih 1968 do 1974 je bil predsednik prosvetno-kulturnega zbora in član predsedstva zvezne skupščine. V letih 1975 do 1980 je bil predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja. Od leta 1978 do 1991 je bil glavni urednik Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo. Okolje je raziskoval doma in v tujini. Od leta 1972 je bil viden raziskovalec narave in okolja, bil je tudi predstavnik države v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ukvarjal se je z ekonomsko geografijo, agrarno geografijo, vprašanji policentričnega razvoja Slovenije in varstvom okolja.
Napisal je vrsto knjig, med njimi: Ljubljansko barje (1965), Naše sosednje države (1968), Makrosistemi in okolje (1973), Sodobni svet - I, Sodobni svet II (soavtor 1969), Eno samo upanje (1986), Slovenija sedemdesetih let (1977), Športna rekreacija in okolje (1995), Voda-vodovje (1998) in druge. Bil je urednik in soavtor Zbirke Usklajeno in sonaravno, ki jo je izdajal Svet za varstvo okolja Republike Slovenije.
Občina Kamnik ga je leta 2007 odlikovala z zlatim priznanjem.
Vnos: MK