Rodil se je leta 1877 kot drugi sin ljubljanskega trgovca Ferdinanda Souvana. Poročil se je leta 1903 s Heleno Sponer z Moravske, dobro poznavalko sodobnih načinov kmetovanja. Ob prihodu v Volčji Potok ni znala slovensko - slovenščine jo je učil Oton Župančič. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Elza, Leon ml. in Ferdinand (Ferry). Leon ml. je bil sprva družabnik v očetovem podjetju, kasneje tajnik Slovenske filharmonije in vodja Pozd-a Aero-Polyplast. Ferry Souvan je bil harmonikar, saksofonist, skladatelj in pisec besedil (mdr. je napisal besedilo za Avsenikovi Tam kjer murke cveto, Lepe ste ve Karavanke). Helena je leta 1936 napravila samomor.
Leta 1902 je Leon Souvan postal družabnik v očetovem trgovskem podjetju in se takoj pričel ukvarjati z načrti za preureditev parka, gradu, grajske okolice, vrtov in sadovnjakov. Po njegovih zamislih je bila izdelana tudi maketa parka, vendar je načrtovane posege preprečila prva svetovna vojna. Leta 1914 je bil vpoklican v Avstro-Ogrsko vojsko in vojaško službo opravljal vse do konca vojne v letu 1918. V tem času je grad, posest in trgovino upravljala žena. Z obsežnimi posegi v obstoječe vrtne in sadne nasade je pričel leta 1919. Prenovi parka je posvečal ponedeljke, za posege pa najemal okoliške delavce, večinoma kmete. Podrl je obstoječe obzidje in s tem štirikratno razširil parkovni kompleks. Nanovo je zasnoval dostop do gradu ter vozne in sprehajalne poti, ob njih pa postavil stara znamenja v originalu ali po domačih načrtih iz 19. stoletja. Lotil se je velikih zemeljskih del, pri katerih je poleg skic, risb in strokovnih opisov sodeloval tudi s fizičnim delom. Na preoblikovana zemljišča je sadil plemenite vrste dreves in grmovja. Razširil je obstoječe ribnike in izkopal novega. Lotil se je tudi odkopavanja in utrditve ruševin starega gradu Volčji Potok. Celoten park je zasnoval tako, da je bilo osrčje Volčjega Potoka središče, ostali posegi in ozelenitve pa so bili namenjeni poudarjanju tega središča. Prenovil je tudi baročni grad in kupil precej opreme v slogu 18. stoletja. Bil je zbiralec starih predmetov in je v svoji zbirki imel veliko starin - stekla, porcelana, kristala in slik. Mdr. je imel v lasti slike impresionistov Matije Jame, Mateja Sternena in Riharda Jakopiča.
Med drugo svetovno vojno, 13. aprila 1944 so grad Volčji Potok požgali slovenski partizani, po vojni ni bil več obnovljen. V tem obdobju je Souvan nekaj časa živel v Ljubljani, kamor je preselil del grajske opreme in jo tako rešil pred ognjem. Po požigu se je preselil v pomožno gospodarsko poslopje, kjer si je uredil dva prostora. Povojne oblasti so nameravale park uničiti, na njegovem mestu pa zorati njive za kmetijski kombinat. To mu je z velikimi napori uspelo preprečiti. Dosegel je, da so si 26. februarja 1946 park in parkovni gozd ogledali predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo Ljudske republike Slovenije ter ju ocenili kot važno znamenitost. Predlagali so, da se parkovno ozemlje izloči iz agrarnoreformnega razdelilnega sklada in ustrezno zaščiti. Souvan je postal neformalni upravitelj parka in začel njegovo preoblikovanje v arboretum. Umrl je ob koncu leta 1949 v Volčjem potoku in bil pokopan v družinski grobnici na Homcu. Po njegovi smrti je park prevzelo v upravljanje podjetje Gradis, od leta 1952 pa je pod upravo Agronomske in gozdarske (danes Biotehniške) fakultete Univerze v Ljubljani. Arboretum Volčji potok je bil uradno ustanovljen leta 1952.
Poleg dela v družinskem trgovskem podjetju in urejanja parka je veliko časa posvečal glasbi. Bil je pianist in in učenec Antona Foersterja, kateri mu je namenil valček Svojemu učencu Leonu Souvanu.
Vnos: MS