Kralj Češke, vojvoda Avstrije (od 1251), Štajerske (od 1261), Koroške (od 1269) in Kranjske (od 1269), generalni kapitan Furlanije.
Po izumrtju Babenberžanov (en) po moški linij (leta 1246) in sporih ter medvladju v nemškem cesarstvu (med letoma 1250 in 1273), ki so sledili, je dosegel, da ga je deželno plemstvo na Avstrijskem in Štajerskem leta 1251 izbralo za vojvodo. Sprva so Ogri leta 1254 v bojih za dediščino in z mirom v Budimu izsilili posest večine Štajerske, vendar je Otokar kasneje z zmago pri Groissenbrunnu (de) ob Moravi (en), leta 1260, in mirom na Dunaju (leta 1261) zavzel Štajersko, ter po smrti Ulrika III. Spanheimskega leta 1269, skladno z dedno pogodbo iz leta 1268, zasedel še Kranjsko in Koroško.
Tako je bil tudi Kamnik pod njegovo oblastjo. Domneva se, da je Otokar po zasedbi Kamnika, tu tudi koval svoje novce. Materijalnih dokazov za obstoj kovnice po smrti Ulrika III. Spanheima leta 1269 ni. Kljub temu Albin Potočnik v svojem numizmatičnem katalogu Otokarja II. Přemysla poveže s Kamnikom in izpostavi novec, ki naj bi bil kovan v Kamniku v času Otokarjeve vladavine na Kranjskem (1270 - 1276). Pomemben indic za obstoj kovnice denarja na Malem gradu se kaže v tem, da je malograjska kapela posvečena sv. Eligiju, zavetniku zlatarjev, srebrokovačev, draguljarjev, kovačev, kovcev denarja, graverjev idr.
Božo Otorepec kritično komentira domnevo Janeza Parapata, da je bil Otokar v Kamniku 1. oktobra 1270 (oz. 1271) in da je takrat prvič v zgodovinskem viru omenjeno slovensko ime Kamnika. Vsebina listine se je že res nanašala na naše kraje, znano je, da jih je Otokar tudi obiskal, vendar je iz Otokarjevega itinerarija razvidno, da gre pri tej omembi »Kamnichu« za kraj Kamýk (cs) na Češkem. Parapat se naslanja na tezo koroškega zgodovinarja Michaela Tangla (de) za njim pa ga navaja tudi Ljudevit Stiasny. Pravi namreč, da ni verjetno, da bi se po osvojitvi Ljubljane Otokar ne usmeril v Kamnik, ki je bil s svojima gradovoma največja trdnjava na Gorenjskem. Zgodovinar Avgust Dimitz pa trdi, da je Otokar zavzel Kamnik brez odpora.
Andrej Komac je v komentarju analize Rimane kronike (Ottokars Österreicische Reimchronik I.) zapisal, da je v omenjeni kroniki izrecno omenjen Kamnik, ter da je dal Otokar tam postaviti svojega glavarja.
V času medvladja je Otokar utrjeval svojo oblast nad avstrijskimi deželami. Ko se je medvladje končalo je nastala možnost za širjenje oblasti, vendar pa je Otokar zaradi Habsburžanov izgubil podporo velikih skupin prebivalstva, kar je vodilo v to, da se je bil prisiljen odreči neveljavnim pridobitvam alpskih dežel (iz leta 1276). Ko je skušal vnovič pridobiti ta ozemlja, pa je bil premagan v bitki na Moravskem polju kjer je izgubil življenje.
Vnos: SS