V Ljubljani je obiskoval gimnazijo in leta 1849 vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1853. V letih 1853-1855 je bil kaplan na Polšniku,  nato v letih 1855-1859 v Šmartnem v Tuhinju, nato v Velesovem (Adergas) do leta 1867, ko je prišel na tedaj še lokalijo Sela pri Kamniku. Tu je, kot pravi župnijska kronika, dlje časa bolehal, dokler ni oktobra 1871 umrl zaradi vodenice. Pokopan je na selskem pokopališču.

Risati se je učil v šoli in se kasneje sam vadil po bakro- in jeklorezih. Kako se slika, je opazoval pri Matevžu Langusu (1792-1855) in Pavlu Künlu (1817-1871), kasneje je svojo slikarsko tehniko izpopolnjeval deloma pod vplivom mladega Ivana Frankéta (1841-1927), v Velesovem pa se poglobil v slikarski slog Martina Johanna Kremser Schmidta (1718-1801) (en), katerega Marijino oltarno podobo naj bi večkrat preslikal. Pustavrhove slike naj bi bile, po mnenju Viktorja Steske, "čedne, a nimajo moči".

Kot slikar je upodabljal raznolike motive in slikal v različnih tehnikah. Največ del je naredil oljnih del, loteval se je tudi akvarela. France Stele v delu Politični okraj Kamnik: topografski opis našteva 10 Pustovrhovih slik, ki so se nahajale na kamniškem v zasebnih zbirkah, v župniščih in cerkvah, sicer pa je bilo njegova dela najti tudi v Goričah (Brezmadežna, njegovo najboljše delo), v Vodicah, na Šmarni gori, v Hinjah, na Homcu, v Rodinah pri Breznici, v Crngrobu, v Trsteniku, v uršulinskem samostanu v Ljubljani in drugod. Za župnijsko cerkev na Selih je naslikal podobi sv. Marije Magdalene in sv. Florijana, ki pa so ju kasneje preslikali, ker sta bili poškodovani. Izdelal je več portretov Franceta Prešerna, med drugim tudi za kamniško čitalnico in začel pripravljati ilustracije h Krstu pri Savici, ki pa jih ni končal.

Vnos: AK