Skoči do osrednje vsebine Kamniško-komendski biografski leksikon > Oseba

 

Logotip Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

 

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
Na sliki je avtor <%# Eval("Ime") %> <%# Eval("Priimek") %>
Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana, 1998.

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, M-Ž, Ljubljana, 2008.

Zika, Ivan: Nekaj o Kamničanu Andreju Bernardu Smolnikarju, v Kamniški zbornik (1960), letnik 6, 69-84.

Natisni

Andrej Bernard Smolnikar

benediktinec, duhovnik, misijonar, redovnik.

* 29. 11. 1795, Kamnik
Konec 1869, Philadelphia


Območje delovanja: Boston (ZDA), Celovec, Labot, Ljubljana, New York, Philadelphia (ZDA), Stari trg pri Ložu, Stična, Škofja Loka, Zagorje ob Savi.


Rodil se je leta 1795 v Kamniku. V Ljubljani je od leta 1814 do 1816 obiskoval licej in semenišče. Leta 1819 je bil posvečen v duhovnika. Bil je kaplan v Stični, Zagorju ob Savi, Starem trgu pri Ložu in v Škofji Loki. Leta 1825 je vstopil v benediktinski samostan Šentpavel (de) v Labotski dolini (de) in leta 1826 opravil redovniško zaobljubo ter prevzel ime Bernard. Kot redovnik je bil od leta 1827 do leta 1936 profesor za Novo zavezo na bogoslovju v Celovcu. V Ljubljani je imel tesne stike z Matijo Čopom, Matijem Kalistrom, Jakobom Zupanom in Valentinom Vodnikom, v Celovcu z Antonom Martinom Slomškom, Francetom Prešernom in Urbanom Jarnikom. Tedaj je začel verjeti, da mu Bog pošilja znamenja, po katerih je izbran za združitev vseh krščanskih cerkva v eno. Dvomil je o papeževem prvenstvu med škofi in se imel za novega protestanta. Pred političnim nadzorom v Avstriji se je leta 1836 umaknil v Boston v Združenih državah Amerike (ZDA) pod pretvezo, da gre v misijone. Leta 1837 je izstopil iz katoliške Cerkve in začel v raznih krajih na severovzhodu ZDA (Boston, New York, Philadelphia) zbirati verske somišljenike. Prva leta bivanja v Ameriki je objavil 4 obširne knjige v nemščini, 3 dele pod naslovom Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar (I, Boston 1838; II, Philadelphia 1838; III, New York 1840) in četrtega kot Einest ist Noth (Philadelphia 1841). Knjige so teološko polemične, spomini na slovenske kraje so pomembni za slovensko kulturno zgodovino prve polovice 19. stoletja. Iz prve knjige  je Henry Wandsworth Longfellow (en) črpal snov za prikaz Smolnikarja v romanu Hyperion (1839). Pozimi v letih 1841 in 1842 je Smolnikar izdal v Philadelphiji 26. številko lista Friedensbotschaft an alle Volker, nekaj številk tudi v angleščini (Message of Peace to All Nations). Leta 1841 je kupil 4000 ha veliko posestvo v Limestonu v Pensilvaniji in tu s somišljeniki skušal ustanoviti naselbino po načelih utopičnega socializma. Z J. Eltzerjem, izumiteljem fantastom, je hotel z uporabo vodne energije mehanizirati poljedelstvo. Po enemu letu je poskus propadel. Leta 1859 je poskusil ustanoviti utopično naselbino v naselju Nonnally Mill v Pensilvaniji, a ni dobil sodelavcev o čemer poroča v knjigi The Great Message to All Governments and All Nations (Philadelphia 1864). V svojem življenju je napisal več knjig, člankov in manifestov. V Ameriki je preživel 32 let in bil v tem času izjemno aktiven. Poleg pisanja, je hodil okrog številnih važnih ameriških osebnosti in prepotoval precejšne razdalje od Cincinnatija (en) na zahodu do Alabame na jugu. Bil je tudi pobudnik mirovnega gibanja in agitator proti ameriški državljanski vojni med leti 1861 in 1864. Umrl je leta 1869 pozabljen in zapuščen v neki bolnišnici v Philadelphiji.

V Kamniku so po njem poimenovali ulico.

Vnos: PP


Nazaj Naprej