Mirko Juteršek (vir: Častni občani občine Kamnik)

Galerija slik
Viri in literatura
Enciklopedija Slovenijezv. 4, Ljubljana, 1992.

Gajšek, Vladimir: Likovna stroka in ljudski akademizem dr. Mirka Juterška (na intelyway.com)

Mirko Juteršek, častni občan (na nakamniskem.si)

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon
, A-L, Ljubljana, 2008.

Umrl častni občan občine Kamnik, prof. dr. Mirko Juteršek (na kamnik.si)

Trbižan, Milan: Umrl je prof. dr. Mirko Juteršek v: Kamniški občan (2011), letnik 50, številka 4, 15

Windschnurer, Milan: Zgodovina kamniške odbojke v: Kamniški zbornik 2002, letnik 16, str. 175-192

Poglejte še
Bibliografija Cobiss (Virtualna knjižnica Slovenije), IZUM, 1997-2014

Mirko Juteršek (na dlib.si)

Mirko Juteršek (sl)

Poslovil se je Mirko Juteršek (na rtvslo.si)

Seznam po zaznamku: Mirko Juteršek (na rtvslo.si/mojvideo)

Sabina Vybihal, Mestna galerija Šoštanj, 29. oktober 2002 (na youtube.com)

Umrl je Mirko Juteršek (na delo.si)

Umrl umetnostni zgodovinar Mirko Juteršek (na dnevnik.si)
Natisni

Mirko Juteršek

častni občan/meščan, doktor znanosti, umetnostni zgodovinar, univerzitetni profesor.

* 31. 8. 1932, Podgorje pri Kamniku
7. 2. 2011, Ljubljana


Območje delovanja: Kamnik, Ljubljana.


Mirko Juteršek se je rodil leta 1932 v delavski družini v Podgorju pri Kamniku. Po končani osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Kamniku, kjer je leta 1953 maturiral v prvi generaciji kamniških maturantov. V tem času se je ukvarjal z odbojko in v takratni generaciji kamniških odbojkarjev dosegel nekaj lepih uspehov. Študiral je zgodovino in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju FF UL) ter študij leta 1959 zaključil z diplomskim delom o ikonah v hrastoveljski cerkvi, za katero je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Naslednje leto se je kot bibliotekar zaposlil na FF UL. Leta 1962 je opravil bibliotekarski strokovni izpit z nalogo Razstavni katalogi v Sloveniji od začetkov, 1900 do 1945, ki še vedno velja za enega glavnih pripomočkov za raziskovanje novejše likovne zgodovine pri nas. Doktoriral je leta 1971 z disertacijo o slikarju Matiji Jami in njegovem delu. Strokovno se je izpopolnjeval v tujini, med drugim v Münchnu in v Moskvi ter postal izvedenec za ikonsko slikarstvo in rusko umetnost (en).

Med letoma 1968 in 1989 je predaval na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL. Leta 1978 je bil izvoljen za docenta in leta 1983 za izrednega profesorja za vzhodnoevropsko umetnost. V času službovanja na univerzi je bil aktiven na številnih področjih. Kot predstavnik Filozofske fakultete pri Svetu za visoko šolstvo republiškega sekretariata je dosegel, da je bila ustanovitev Oddelka za bibliotekarsko dodeljena FF UL. Bil je član raznih ekonomsko-socialnih komisij, mdr. je bil dva mandata predsednik sveta za študentske domove, obštudijsko dejavnost ter študentske servise. V obdobju nastajanja Cankarjevega doma ter mednarodnega grafičnega centra je osem let deloval kot predsednik odbora za likovno galerijsko dejavnost pri Kulturni skupnosti Ljubljane. Skoraj 20 let je kot stalni zunanji sodelavec Radia Ljubljana pripravljal prispevke - kritike o likovnih razstavah v Sloveniji. Od leta 1989 do upokojitve v septembru 1996 je bil direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani. Močno si je prizadeval, da bi knjižnica dobila nove, ustreznejše prostore. Po osamosvojitvi je bil dve leti član odbora za podeljevanje Prešernovih nagrad, več let je sodeloval v komisijah za priznavanje statusa umetnika, za priznavanje izjemnih pokojnin itd. Kot strokovni izvedenec in svetovalec je deloval na področju trga z umetninami. Več kot 35 let je bil stalni sodni izvedenec in cenilec za področje likovne umetnosti. Za to delo ga je predlagal kamniški rojak akademik dr. Emilijan Cevc. Tudi po upokojitvi je ostal dejaven in vse do smrti poučeval umetnostno zgodovino na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani.

Vseskozi se je raziskovalno ukvarjal z umetnostno zgodovino in svoje ugotovitve objavljal v strokovnih publikacijah ter časnikih. Preučeval je zlasti slikarstvo 20. stoletja, med pomembnejša dela sodijo zlasti študije v razstavnih katalogih (Matija Jama, 1974; Dore Klemenčič - Maj, 1976; Lojze Spacal, 1983; Fran Klemenčič, 1985; Miha Maleš - slikar, 1989; Tomaž Perko, 1997). Kot likovni kritik je objavil številne ocene v časopisih, revijah in na radiu. Sestavil je pregled katalogov likovnih razstav na Slovenskem do leta 1945 (Likovna revija 1962, 1963). Sodeloval je pri pripravi monografij o slovenskih likovnikih, mdr. o Mihi Malešu, Miri Pregelj, Maksimu Gaspariju, Lojzetu Perku in Ivanu Napotniku. Njegova bibliografija obsega preko 276 del. Med slikarji je bil dobro poznan kot ocenjevalec na slikarskih kolonijah (mdr. je sodeloval pri slikarski koloniji na Šutni) in po odprtju številnih razstav po Sloveniji.

Kot raziskovalec je bil tesno povezan z delovanjem številnih slovenskih muzejev in galerij. Bil je pobudnik, soustanovitelj in avtor koncepta Galerije Mihe Maleša v Kamniku. V sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik je z uspešno predstavitvijo prepričal Maleša, da je rojstnemu mestu podaril obsežno zbirko svojih umetniških del in s tem postavil temelje Maleševe galerije. Podobno vlogo je odigral pri ustanovitvi Galerije Hermana Pečariča v Piranu. Bil je tudi med soustanovitelji Galerije naive v Trebnjem. Leta 2006 je dal pobudo za ustanovitev stalne razstave kamniškega rojaka Milana Trbižana na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Za prispevek k razvoju likovne galerijske dejavnosti v Kamniku in v Sloveniji mu je Občinski svet Občine Kamnik leta 2007 podelil naziv častni občan občine Kamnik.

Vnos: MS


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž