Rodil se je na Bazelnovi kmetiji v Savljah pri Ljubljani. Pri dvanajstih se je z družino iz Savelj preselil v Suhadole. Ljudsko šolo je obiskoval na Ježici, osnovno šolo pa je zaključil v Komendi. Prve zemljevide je izdelal ob koncu 1. svetovne vojne (npr. Pogorje Grintavca). Leta 1923 se je poročil in nato odšel na služenje vojaškega roka. Vojsko je služil v Kragujevcu kot bolničar. Po vrnitvi iz vojske leta 1928 je bil na sodišču oproščen obtožbe, da je ponarejal denar, vendar je bil v začetku 30. let zaprt zaradi podobnega prestopka. V letih 1929-1930 se je izpopolnjeval na vojaškem geografskem inštitutu (sr) v Beogradu. Po vrnitvi v Slovenijo je izdelal maketi Kamnika (1931) in Kranja (1933) ter razne zgodovinske, vinogradniške, reliefne, prometne, turistične in splošnogeografske zemljevide. Ukvarjal se je tudi z načrtovanjem okenskih mrež, raznih okraskov in vezenin. Med 2. svetovno vojno je z zemljevidi oskrboval partizane, bil dvakrat zaprt v Begunjah na Gorenjskem in interniran v Salzburgu, kjer je delal kot tehnični risar v uradu za železniške novogradnje. Po vojni je bil zaradi pomoči partizanom odlikovan z Redom zaslug za narod. V času po 2. svetovni vojni se je v celoti posvetil izdelovanju zemljevidov, v tem času je opravil svoje najpomembnejše kartografsko delo. Selanovi zemljevidi in perspektivne reliefne karte, pri katerih sta kot slikarja sodelovala Anton Rojc iz Pšate pri Dragomlju in Ludvik Juhant, Žgajnarjev iz Komendske Dobrave, niso le izredno natančni in vsebinsko bogati, temveč so tudi zelo lepo izdelani.

Selan je tematske zemljevide risal ročno, s preprostim orodjem, ki si ga je izdelal sam. Med njegova pomembnejša dela sodijo zemljevidi: Slovenija in sosednje pokrajine: turistični zemljevid (merilo: 1:300.000, 1952), Federativna narodna republika Jugoslavija (merilo: 1: 1.500.000, 1948), Slovensko Primorje (1952) idr. Izumil je 48 tipov pisav, poseben način senčenja in izpopolnil kartografska orodja. Bil je samouk svetovnega slovesa. Njegovo zadnje kartografsko delo je bil stenski zemljevid Slovenije, ki ga je po njegovi smrti (1982) dokončal dr. Marko Žerovnik.

Vnos: AK