V virih in literaturi se pojavljajo različne variante njegovega imena: Sifridus, Sivridus, Sigefridus, Seifrid, Zigfrid, Seyfrid, slovenjeno Žiga. 

Gallenbergi so bili andeški ministeriali, ki so na Kranjsko prišli iz Bavarske z grofom Bertoldom II. Andeškim in se utrdili na gradu Gamberk (Gallemberg), blizu Zagorja ob Savi. Ded Žige je bil Viljem I. Mekinjski. Verjetno je bil sin Ditrika Gallemberga, ki se je poročil z neimenovano hčerjo Seifrida I. iz Mekinj.
Žiga se je imenoval tako po Mekinjah kot po Gamberku.  Dvojno poimenovanje Gallenberg-Mekinjskih po obeh krajih je bilo v rabi do prve tretjine 14. stoletja. Nato se je se je mekinjska veja odločila za poimenovanje izključno po Gamberku. Ime Gall oz. Gallenberg je v javnosti že sredi 13. stoletja pomenilo precej več kot Mekinje. Njegovo ime se prvič pojavi v listini koroškega vojvode Ulrika III. Spanheimskega, izstavljeni v Škofji Loki februarja 1267, v kateri je naveden med pričami kot "Sifridus de Minchendorff".

Žiga je z ženo Elizabeto Rabensberg  9. oktobra 1300 v Mekinjah pri Kamniku ustanovil prvi samostan reda sv. Klare (klaris) na Kranjskem. Samostanu sta poleg dvora v Mekinjah darovala tudi 13 kmetij, 4 sirarnice, pravico do oskrbe z lesom, nekaj travnikov, sadovnjakov in potokov. 

Rodbina Gallenberg je ohranila odvetništvo nad mekinjskim samostanom vse do njegove razpustitve, leta 1782. Številni člani rodbine so pokopani v mekinjski cerkvi.

Vnos: SS