A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž

Bojan Schlegl (vir: Kamniški zbornik 18 (2006), str. 377).

Viri in literatura

Antič, Ivo: Skrivnost prezrtega striparja. V: Revija Srp, leto 5, št. 23-24, str. 136.

Gale, Ciril: Zabavna periodika - strip, Maribor, 1981.

Ocvirk, Marjan: Bojan Schlegl (1931-2004), mestni arhitekt in konzervator mestnega jedra v Kamniku. V: Kamniški zbornik 18 (2006), str. 377-380.

Pregled zgodovine stripa na slovenskem (na ljubljana.si).

Prvo državno prvenstvo za teniške rekreativce (na teniska-zveza.si).

Svetelj, Franc: Kamnik, Maistrovo mesto – od spomenika (1970) do spominske sobe (2013). V: Maistrov glas, št. 2/2014, str. 6-10 (na zvezadgm.net).

Svetelj, Franc: Sožitje zgodovine in sodobne turistične ponudbe. V: Kamniški občan, leto 40, št. 6, str. 1, 3 (na dlib.si).

Natisni

Bojan Schlegl (Šlegl)

arhitekt, ilustrator, konservator, športni delavec, športnik, trener.

* 3. 9. 1931, Kamnik
27. 6. 2004





Rodil se je leta 1931 v Kamniku v družini z devetimi otroki. Njegov oče je bil lastnik gostilne Na Grabnu. Leta 1936 so se preselili v Ljubljano, po koncu druge svetovne vojne so se vrnili v Kamnik. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in leta 1953 maturiral. Študij je nadaljeval na oddelku za arhitekturo ljubljanske Tehniške fakultete. Družino si je ustvaril kot študent in imel dva sinova. Leta 1958 je postal propagandni referent v podjetju Slovenijales, v letu 1959 ga je tedanji kamniški župan France Vidervol imenoval za inšpektorja na občinskem gradbenem uradu. Leta 1964 je župan zanj ustanovil mesto mestnega arhitekta za prenovo in urejanje kamniškega mestnega jedra. Diplomiral je leta 1968 pri prof. Marjanu Mušiču s temo Asanacija in programiranje starega mestnega jedra v Kamniku. Po ukinitvi mesta mestnega arhitekta leta 1975 se je zaposlil kot konzervator na Zavodu za varovanje naravne in kulturne dediščine v Kranju. Tudi kot konservator je veliko časa posvečal Kamniku. Upokojil se je leta 1997. Z delom je nadaljeval leta 1999, ko ga je kamniški župan Anton Tone Smolnikar povabil za svetovalca pri urejanju mestnega jedra. Umrl je leta 2004.

Prenove kamniškega mestnega jedra se je lotil z oblikovanjem dekorativnih kovinskih izveskov nad trgovinami ter obrtnimi in gostinskimi lokali. Kot mestni arhitekt je sam in s sodelavci oblikoval skoraj vse lokale in razstavne prostore v mestnem jedru. Posebno skrb je posvetil oblikovanju zunanjih prostorov in komunalni opremi. Želel je ohraniti zgodovinsko mestno podobo in se zavzemal za vsak zgodovinski objekt, ki so ga želeli rušiti, ter ohranjanje zgodovinskih kritin z bobrovcem in značilnega naklona streh. Preprečil je gradnjo nekaterih objektov (npr. stolpnega hotela v centru, avtobusna postaja), ki bi bistveno spremenili podobo starega mestnega jedra. Veliko je prispeval k oživitvi in oblikovanju trgov in ulic v centru. Med drugim je postavil Maistrov spomenik na Trgu talcev, uredil Trg prijateljstva, trg pred cerkvijo na Šutni, parkirišči pri frančiškanskem samostanu in za občinsko stavbo, kavarno Veronika in razstavišče nad njo ter prostore v kulturnem domu. Poskrbel je za trajno prometno zaporo Šutne. Potem, ko se je zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo je svoje delo razširil na ohranjanje zgodovinskih jeder gorenjskih mest (mdr. Kranja, Radovljice in Tržiča). Skupaj z Vlastom Kopačem je skrbel tudi za Veliko planino.

V mladih letih se je ukvarjal z risanjem stripov. Sodi v obdobje med prvo in drugo generacijo slovenskih risarjev stripa. Čeprav ni risal v originalnem stilu (zgledoval se je po Alexu Raymondu [en], avtorju stripov o Flashu Gordonu [en]), so ga mnogi poznavalci prištevali med najboljše avtorje v Jugoslaviji. Kljub temu je njegov opus, zlasti zaradi očitka, da ni razvil lastnega sloga, ostal prezrt. Sprva je objavljal v slovenskem časopisju, kasneje tudi v tujem. Med njegovimi deli velja omeniti: Med kobrami Indrinega hrama, Skrivnost belega slona, Circ-I kliče zemljo, Zemeljska flota napada ter Ilegalec. Pri ustvarjanju stripov je največ sodeloval s scenaristom Markom Mihelčičem. Zlasti v času študija so mu honorarji od stripov predstavljali pomemben vir dohodkov. Kasneje je risanje stripov opustil, saj je bil mnenja, da je ta zvrst glede na vložen trud preslabo plačana.

Bil je tudi aktiven športnik in dolgoletni član kamniškega teniškega kluba, v katerem je deloval kot tekmovalec, trener in predsednik.

Vnos: MS


Nazaj Naprej