Rodila se je leta 1895 v Kamniku. Do upokojitve je bila zaposlena na davčni upravi. 

Že od otroških let je kazala veliko zanimanje za zgodovino in umetnost Kamnika. Zato je zbirala knjige in starine. Bila je poverjenica Zbirnega federalnega centra, ki je zbiral in zaplenjeval premično kulturno dediščino po gradovih in stanovanjih. Njena zbirka je obsegala 402 predmeta. Kamniškim gasilcem je leta 1972 ob proslavi njihove 90-letnice podarila sliko požara na Grabnu iz leta 1779, bila je tudi botrica gasilskega prapora. Sodelovala je v muzejskem svetu in bila aktivna pri organizaciji in ustanovitvi kamniškega muzeja. Muzeju je podarila tudi prve umetnine. Po njeni smrti je leta 1984 muzej njeno zbirko razglasil za kulturni spomenik, jo strokovno obdelal, restavriral in razstavil. Strokovno odbranih je bilo 175 predmetov, ki so bili preneseni v depojsko hrambo muzeja. Sodišče je leta 1997 določilo, da se morajo predmeti vrniti zakonitima dedinjama, le nekaj najpomembnejših je muzej odkupil.

Bila je vsestranska umetnica. Kot slikarka (največ je slikala akvarele) je ustvarjala tihožitja, krajine in portrete, vendar je svoja dela redko razstavljala. Več se je ukvarjala z organizacijo in urejanjem razstav drugih avtorjev in umetniškimi prireditvami. Imela je lasten atelje. Sodelovala je s kamniškim gledališčem, za katerega je ustvarila številne kulise. Leta 1966 je za aranžiranje izložbenih oken prijela priznanje Turističnega društva Kamnik. Ukvarjala se je tudi z glasbo in znala igrati na pet inštrumentov. V lasti je imela več kot sto let staro harmoniko (narejeno verjetno ok. leta 1860), na katero je še v poznih letih igrala narodne melodije. Imela je stike s številnimi kulturniki in umetniki, mdr. Otonom Župančičem, katerega je poznala še iz časov, ko je redno zahajal v Kamnik, Emilom Adamičem, Jožetom Plečnikom, Franom Albrehtom in Maksimom Gasparijem. Med prvo svetovno vojno ji je kot vojak pisal razglednico iz Judenburga (en) slikar Maks Koželj.

Vnos: MS